Rešimo knjige! je projekt, s katerim smo lansko pomlad učenci, učitelji in starši počistili kleti in podstrešja, spihali prah s knjig in jim podarili novi dom. S šolskim letom 2015/2016 je tu, med nami, kar 250 knjig! Veselih svetlobe, otroške vihravosti, najstniške radovednosti. Želijo si, da jih vzamemo v roke, jih morda samo pogladimo, prelistamo, preberemo … Da delamo z njimi tako, kot si to zaslužijo. Pomislimo samo, kaj vse je potrebno, da se rodi ena sama knjiga!
Zložili smo jih v zabojnike, ki jih je darovalo mizarstvo Jurales, gospod Jurij Lep. Tako imajo svoja nova bivališča iz narave, iz materiala, s katerega so tudi one same. Z njimi smo uredili dva prostora:
- Svetlemu delu hodnika pred zbornico smo dodali dve sedežni garnituri, mizico iz dveh zabojev, v katerih so zložene najdene (rešene) knjige, ob zidu in rožah pa počivajo še trije zaboji, prav tako založeni s knjigami. Te so namenjene učencem od 6. do 9. razreda, da jih prelistajo, kaj preberejo, poiščejo odgovore … ko imajo prosto uro ali aktiven odmor. Del stene krasijo vagoni vlaka literature, v katerih so pomembni citati izbranih in prebranih knjig. To je prispevek ustvarjalne učenke 9. a razreda, Katarine Lehner. Drugi del stene čaka na razstavo najbolj udarnih strani literarnih glasil zadnjih treh let, Samorastnikov.
- Del hodnika pred učilnicami prvih razredov je dobil pravljično podobo s petimi zaboji, v naročju katerih željne bralcev počivajo knjige, namenjene učencem od 1. do 5. razreda oziroma vsem, tudi staršem, ki se v tem delu ustavijo, sedejo na klop, prelistajo kakšno knjigo in preberejo plakat učencev, kaj menijo o knjigi.
Vsi učenci so seznanjeni s tem projektom in vedo, da si lahko knjigo, ki se jim zdi zanimiva, tudi izposodijo za domov, le da to povejo razredničarki, da jo le-ta zabeleži.
Morda se kdo sprašuje, čemu smo se lotili tega projekta. Odgovorov je veliko, vsak lahko izbere svojega.
Knjige …
… nam govorijo, vsakemu svojo zgodbo;
… nas spodbujajo k ustvarjalnosti;
… nam odgovarjajo na premnoga vprašanja;
… nam razvijajo odnos do zapisane besede, literature, umetnosti nasploh;
… nam ponujajo izkušnje, s pomočjo katerih se oblikujemo, razvijamo, spreminjamo;
… nas duhovno bogatijo;
… z njimi ustvarjamo pozitiven odnos do sebe in drugih, do življenja nasploh.
Prepustimo se jim in jim prisluhnimo, kaj nam imajo povedati.
Mojca Andrej
Sem del
vsega, kar
sem
prebral.
(John Kieran)
