Vtisi naših učencev 8. in 9. razreda, ki so se septembra 2017 udeležili ekskurzije v Gledališki muzej in Narodni muzej Slovenije v Ljubljani.

Poti samurajev

Dne 21. 9. 2017 smo se nadarjeni učenci udeležili ekskurzije v Ljubljano. Izvedeli smo veliko novega o zgodovini gledališča v Sloveniji, stari glasbi in glasbilih ter o starodavni japonski veščini bojevanja in o samurajih. Osebno me je najbolj zanimala razstava “Poti samurajev” in mi je tudi najbolj ugajala. Razstavljena je bila v Narodnem muzeju Slovenije. Videli smo pravi oklep japonskega bojevnika – samuraja. Njegovo orožje, bojne spretnosti in miselni svet nas vznemirjajo že vsaj stoletje in pol, odkar se je dežela vzhajajočega sonca po dolgi osami začela odpirati svetu. Samurajeva oborožitev, njegov etos in miselni svet so postali svojevrsten most, ki je japonsko kulturo približal Zahodu. Tako ni naključje, da se tudi Slovenci navdušujemo nad mojstrsko izdelanimi rezili, pretanjeno filozofijo, umetnostjo in borilnimi veščinami starodavne Japonske. Z veseljem bi izvedela še kaj več o samurajih in njihovi zgodovini, vendar kot pravijo, je treba vedno pustiti nekaj za naslednjič. Na tem izletu sem se zelo zabavala, se veliko naučila in doživela veliko nepozabnih trenutkov. Upam, da izlet takšne kakovosti še kdaj ponovimo!  Brina Krajnčič, 8. b

*****

GLEDALIŠKI MUZEJ SLOGI

Mestni trg 17 v Ljubljani. Tam je včasih živel France Prešeren, zdaj pa je tam Gledališki muzej SLOGI, ki smo si ga tudi ogledali.

  

Ko smo vstopili, nas je sprejela prijazna gospa, ki nas je kasneje tudi vodila skozi zgodovino Deželnega gledališča. Najbolj se spomnim, da nam je povedala, da je staro gledališče najverjetneje zgorelo zaradi cigarete, ki jo je nekdo pustil, ali pa zaradi sveče, ki se je prevrnila. Natančnega razloga ne vedo. Meni se je eden izmed najboljših podatkov zdel ta, da je v gledališču velikokrat tudi zaudarjalo, saj je bilo blizu odra stranišče, ki ga ni nihče čistil. Prav tako igralci takrat še niso bili tako dobri in izurjeni, zato so ljudje v njih metali hrano, ki pa je tudi pustila svoj vonj. Poslopje današnje obnovljene Opere so kot Deželno gledališče zgradili že leta 1892. Po vodenem ogledu, smo imeli še delavnico, v kateri smo morali poiskati vse odgovore na vprašanja, ki so bila zastavljena na karticah. Na koncu smo si po skupinah izmislili in odigrali kratko igro ter si ogledali še ostale vrstniške predstave.   Eva Rajher, 9. A

   

*****

Samuraji

V četrtek, 21. 9. 2017, smo si v Ljubljani s skupino nadarjenih učencev ogledali razstavo Poti samurajev. Najprej smo vstopili skozi tradicionalna japonska vrata, ki so nas vodila do zemljevida. Na njem smo si ogledali, kje Japonska leži in kako oddaljena je od Slovenije. Nato nam je vodička razlagala o zgodovini Japonske in samurajev. Pokazala nam je tudi katano in vakizaši.

  

Razlikujeta se v tem, da je katana daljša in bolj ukrivljena, vakizaši pa krajši in manj ukrivljen. Ogledali smo si tudi oklepe, čelade, slike … Na koncu smo videli tudi igro go, a ker nam je zmanjkalo časa, je nismo mogli igrati. Na razstavi so mi bili najbolj všeč meči in oklepi.  Gal Nosan, 8. a

*****

ARHEOMUZIKA

Razstava Arheomuzika je bila ena izmed treh postaj na ekskurziji v Ljubljano. Spoznali smo materiale, iz katerih so bila glasbila narejena, kako so jih uporabljali, kako so jih izdelali …

Skozi muzej in različne postaje nas je vodil vodnik in nam o glasbilih veliko povedal. Na številna glasbila smo lahko tudi sami poskusili zaigrati. Veliko je bilo tolkal, pihal in trobil. Lahko smo si ogledali kratke dokumentarne filme o tem, kje je bil kateri inštrument najden in kako so ga naredili.

Moje najljubše glasbilo z razstave je replika keltskega vojnega trobila, ki me je navdušilo s svojim videzom. Zaradi svoje posebne oblike raziskovalci še vedno ugotavljajo, kako se sploh pravilno uporablja. Pri ogledu razstave sem si najbolj zapomnil, kako raznolik zvok lahko imajo kamni, kar je med drugim odvisno od njihove obtolčenosti. Maximilian Marko, 9. a

 

Bojevniki z Daljnega vzhoda           

V četrtek, 21. 9. 2017, smo se nadarjeni in zainteresirani učenci odpravili na interdisciplinarno ekskurzijo v Ljubljano. Tam smo si ogledali razstavi Arheomuzika in Poti samurajev ter izvedli gledališko delavnico. Ena izmed razstav je govorila o samurajih in njihovih bojnih spretnostih, njihovem orožju, življenju … Samuraji so bili bojevniki iz višjih družbenih slojev srednjeveške in zgodnje moderne Japonske. Samuraj v dobesednem prevodu pomeni tisti, ki služi. Njihova vloga se je skozi čas spreminjala. Samuraji, ki so izgubili svojega gospodarja, so postali ronini. Njihova oborožitev pa tudi njihov etos in miselni svet so postali svojevrsten most, ki je japonsko kulturo približal Zahodu. Na razstavi smo si lahko ogledali borbeno opremo samurajev in njihovo posebno orožje, ki se imenuje katana. Katana je sablja, ki je značilna za Japonsko in ima rahlo ukrivljeno rezilo z rezalnim robom na zunanji strani loka. Poleg katan so imeli tudi bodala, ki so se imenovala tanto. Zaščitna oprema japonskih samurajev je sestavljena iz preluknjanih ploščic, ki so z vrvicami ali trakovi povezane v večje sklope. Te so dopolnjevali s tekstilnimi segmenti, okrepljenimi z verižnino ali manjšimi kovinskimi ploščicami.

       

Narodni muzej Slovenije je podprlo Veleposlaništvo Japonske v Republiki Sloveniji in s tem omogočilo razstavo. Pri tem so s svojim znanjem pomagali številni sodelavci in strokovnjaki, med njimi zlasti mojster Massimo Rossi ter mojster poliranja japonskih rezil Tōken Kyōkai.

Razstava mi je bila všeč, ker mi je omogočila globji pogled v Japonsko in njeno kulturo, saj me na splošno zanimata Vzhod in Azija. Ana Vučković, 8. b

 

Poti samurajev

Zadnji ogled, ki smo ga v četrtek, 21. 9. 2017, opravili, je bila razstava z naslovom Poti samurajev. V garderobi smo odložili nahrbtnike, nato pa smo se odpravili v zgornje nadstropje, kjer nas je pričakala naša vodnica. Ogled smo pričeli s kratkim pregledom stvari, ki so Sloveniji in Japonski skupne. Našteli smo simbole obeh držav, se pravi, kaj nas predstavlja oz. zastopa, npr. eden izmed simbolov Slovenije je zagotovo lipa, za Japonsko pa je značilno češnjevo drevo. Nato smo se pomaknili k panoju, kjer je pisalo, kdo so bili samuraji ter kaj so delali.

Ko smo to obdelali, smo se pomaknili k vitrinam, kjer je bilo shranjeno orožje, ki so ga samuraji uporabljali. Zatem smo si ogledali še njihove oklepe, izvedeli nekaj o zgodovini samurajev, se pogovarjali o tem, kako se je Japonska osamila od preostalega sveta ter o veliko drugih rečeh, ki zadevajo samuraje ter njihov razvoj, položaj v družbi in kulturo skozi leta; med njimi tudi to, kako so se oklepi samurajev razlikovali od oklepov vitezov v Evropi, kar je bilo meni še posebej zanimivo.

https://www.google.si/search?biw=1366&bih=662&tbm=isch&sa=1&q=poti+samurajev+ljubljana&oq=poti+samurajev+ljubljana&gs_l=psy-ab.3…1465.112426.0.113030.51.35.0.0.0.0.166.2958.28j5.34.0….0…1.1.64.psy-ab..25.15.1399.0..0j0i30k1j0i24k1.96.NrItM_CXbYE#imgrc=IKaW5jDQAxWEhM:

Na koncu smo se seznanili še s Slovenci, ki so bili na Japonskem, npr. Ivan Maček ter slovenska pisateljica in popotnica Alma Karlin. Pogovarjali smo se o drugih japonskih borilnih veščinah na Slovenskem (aikido, jujutsu oziroma jiu-jitsu, judo itd.). Nato je bil čas, da končamo ter se počasi odpravimo nazaj v Maribor.

Moram reči, da mi je bila ta razstava od vseh najljubša in vsem priporočam, da jo obiščete. Lily Sara Klampfer, 8. b

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dostopnost